EN

Kmetijski inštitut Slovenije

Kako ohraniti domačo čebelo

Predstavitveni video mednarodnega projekta BeeConSel o genetski eroziji in nadzoru parjenja čebel

Naročnik
Kmetijski inštitut Slovenije
Leto
2023–2024
Logotip Kmetijskega inštituta Slovenije

Ko čebelarji zaradi gospodarskih lastnosti kupujejo matice tujih pasem, namesto da bi vzrejali lokalno prilagojene čebele, se domače podvrste počasi mešajo in izgubljajo. Temu pravimo genetska erozija. Pri kranjski, makedonski in temni čebeli ni le strokovni izraz, temveč resnično tveganje.

Za Kmetijski inštitut Slovenije smo ustvarili predstavitveni video mednarodnega projekta BeeConSel (Skupna prizadevanja za ohranitev in selekcijo čebel). Video na razumljiv način pokaže problem in štiri metode nadzora parjenja, s katerimi ga lahko rejci in čebelarji rešijo.

Video v številkah

5
Držav v konzorciju: Slovenija, Hrvaška, Severna Makedonija, Norveška in Švedska.
4
Metode nadzora parjenja, razložene in vizualizirane z animiranimi infografikami.
5
Raziskovalcev iz petih držav, ki v videu pojasnijo problem in rešitve.
4
Jeziki: angleški izvirnik ter podnapisi in grafike v slovenščini, hrvaščini in makedonščini.

01Problem, ki ga ni videti

Čebele so ključne za ekosistem in pridelavo hrane, saj oprašujejo tudi velike monokulture. Matica se pari v zraku, s troti iz širše okolice, zato čebelar ne more preprosto izbrati, s kom se bo parila. Ko se v okolici razširijo tuje pasme, se domača čebela iz roda v rod meša in izgublja lastnosti, ki so jo prilagodile lokalnemu podnebju in boleznim.

Problem v uvodu videa predstavi koordinator projekta Janez Prešern s Kmetijskega inštituta Slovenije, ob posnetkih pašnikov, čebelnjakov, čebel na cvetovih in trotov v letu.

Sporočilo videa

Uspeh vzreje domačih čebel je odvisen od enega dejavnika: nadzorovanega parjenja.

02Štiri metode nadzora parjenja

Jedro videa so rešitve. Projekt rejcem in čebelarjem ponuja štiri metode, vsaka pa je preizkušena tam, kjer jo razmere najbolj dopuščajo. Razložili smo jih z delom na terenu (plemenilniki, označevanje matic, pregledi panjev) in z animiranimi infografikami, ki pokažejo razliko pred nadzorom parjenja in po njem.

Plemenilnik tam, kamor tuji troti ne pridejo.

Matice se parijo na odročni lokaciji, kjer so v doletu le troti izbranih družin. Slovenija tako uporablja dve alpski dolini, med njimi Krmo.

Kaj prinese nadzor parjenja

  • Matice se parijo s troti tujih pasem
  • Domače podvrste se mešajo in izgubljajo
  • Čebele slabše prilagojene na lokalne razmere
  • Selekcija je počasna in negotova

03Brez sodelovanja ne gre

Zaključek videa poudari strokovno podporo švedske univerze in to, da domačih pasem ni mogoče ohraniti brez tesnega sodelovanja čebelarjev, rejcev in lokalnih oblasti. V videu sodelujejo Janez Prešern (Slovenija), Bjørn Dahle (Norveška), Marin Kovačić (Hrvaška), Aleksandar Uzunov (Severna Makedonija) in Sreten Andonov (Švedska).

Zgradba videa

  1. Uvod
    Problem

    Pomen čebel za naravo in hrano, zakaj čebelarji kupujejo tuje pasme in kaj pomeni genetska erozija. Posnetki narave, čebelnjakov in let trotov, tudi z dronom.

  2. Jedro
    Štiri rešitve

    Geografska, časovna in biološka izolacija ter umetno osemenjevanje, z delom na terenu in animiranimi infografikami.

  3. Zaključek
    Sodelovanje

    Strokovna podpora, vloga čebelarjev, rejcev in oblasti ter poziv k skupnemu ohranjanju domačih pasem.

04En video, štirje jeziki

Kaj smo naredili

  1. 01

    Snemanje na terenu

    Pašniki, čebelnjaki, plemenilniki, označevanje matic in pregledi panjev, tudi iz zraka.

  2. 02

    Intervjuji z raziskovalci

    Pet strokovnjakov iz petih držav, posnetih v angleščini, da je video razumljiv mednarodno.

  3. 03

    Animirane infografike

    Štiri metode in učinek selekcije pred nadzorom parjenja in po njem, prikazani tako, da jih razume vsak čebelar.

  4. 04

    Prevodi in podnapisi

    Grafično opremo in podnapise smo prevedli in prilagodili v slovenščino, hrvaščino in makedonščino.

Projekt BeeConSel

17.000+
Zbranih in obdelanih vzorcev.
16
Lokacij v štirih državah, na katerih so preizkusili pristope.
3
Leta trajanja, od decembra 2020 do konca leta 2023.
3
Države, v katerih se je nadzorovano parjenje izkazalo za izvedljivo: Slovenija, Hrvaška in Severna Makedonija.

Projekt je pokazal, da je nadzorovano parjenje v vseh treh državah izvedljivo in zahteva manj truda, kot so pričakovali. Video je ob koncu projekta postal njegova osrednja predstavitev za čebelarje, rejce in odločevalce. Projekt so financirale Islandija, Lihtenštajn in Norveška prek Sklada EGP in Norveškega finančnega mehanizma za regionalno sodelovanje. Več o projektu na beeconsel.eu.

05Kje v naši matriki je ta projekt

Delamo na vseh teh ravneh in možne so vse kombinacije.

Za koga smo delali
Uprave in vodstvaKorporativno komuniciranjeKadrovske službeMarketingJavni sektor
Obseg projekta
Manjša zgodba znamkeStalno komuniciranjeVelika zgodba znamke (celovita kampanja)
Kaj smo izboljšali
ProcesiOdnosiVsebine
Kako smo se lotili
StrateškoDigitalno, z umetno inteligencoKreativnoSvetovalno
Kako dolgo?
Kratkoročno (do 3 mesece)Srednjeročno (3–12 mesecev)Dolgoročno (leto ali več)
Kaj smo ustvarili
DokumentiPredstavitveCelostne grafične podobeOblikovanjeSpletne straniDružbena omrežjaBesedilaFotografijaVideo zgodbeAnimacijePodkastiDogodkiDelavnice

Kontakt

Imate izziv, spremembo ali zgodbo, ki jo želite razviti?

Opišite nam cilj, občinstvo in rok. Predlagali bomo prvi smiseln korak in obseg, ki ga lahko skupaj potrdimo.